Um alle Inhalte sehen zu können, benötigen Sie den aktuellen Adobe Flash Player.

start wo nami / über uns sekretariat / Sekretariat rěč / Sprache biblioteka / Bibliothek "čorna tafla" / "Schwarzes Brett" wo našich šulerjach stawizny šule stawizny šule 2 Geschichte der Schule Geschichte der Schule 2 šulska nowina 1 šulska nowina 2 šulska nowina 3 Schulzeitung 1 Schulzeitung 2 Schulzeitung 3 šulerjo pisaja/ Schülerarbeiten šulerjo pisaja 2 šulerjo pisaja 3 impresije / Impressionen UNESCO-camp 2019 Akcija "Lipjo" "Warimy z Tomašom" Adwentny woleybulowy tuněr póstnicy 2018 Póstnicy 2019 sportujemy  sněhakowarske lěhwo 2018 Naš hodowny program hodowny projekt wysokoskok z hudźbu cdp / GTA domowy porjad Hausordnung protyka / Kalender UNESCO Projekt Anerkennung Weltkulturerbe Kriterien für die Anerkennung Beispiele materielles Erbe immaterielles Erbe Sorben als Welterbe Schülermeinungen zum Thema Schülermeinungen zum Thema UNESCO AGENDA Armut und Bildung Hunger und Geschlechtergleichheit Deutsch-Afrikanische Jugendakademie kontakt 

šulska nowina 1

Kóždy pjatk po šuli jědu sydom šulerjow 7. a 8. lětnika do Konjec ke knjezej Šołće. Woni zajimuja so mjenujcy za něšto cyle swojorazne, za pčołarjenje. Nawuknu wobchad z pčołkami a zadźerženje tuteho zwěrjatka. Linda nam rozkładźe:”Kedźbujemy na to, zo su sej pčołki dosć picy (próšk wot rostlinow) nanosyli, hewak z druhich kołčow wzamy a rozdźělimy, abo hač su młode pčołki w kołčach. Wažne je ličić roztoče (Milben), zo njebychu pčołki schorili.” A Janek doda:”Husto drapamy tež z hozdźikom stary měd z płastow (Waben)a kontrolujemy wotstawki mjez nimi, zo móžeja pčołki přeńć. Nažel pak hišće žadyn měd dźěłali njejsmy.”Ale zawěsće móža naše młode pčołarki a pčołarjo bórze swójski swódny měd woptać. so naprašowałoj: Lea a Ricarda fota: priwatne

Pčołarjenje (cdp – poskitk 3)



Serbska wyša šula Ralbicy

Sorbische Oberschule Ralbitz